Oddelek za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru izvaja projekt Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod. Cilj NOO-pilotnega projekta je preoblikovanje kurikuluma z integracijo zelenih in digitalnih vsebin, kar bo omogočilo okoljsko in digitalno opolnomočenje zaposlenih in študentov. Projekt je zasnovan tako, da udeležencem ne predaja le ključnih znanj, temveč jih opremi tudi s kompetencami, potrebnimi za trajnostno prihodnost.
V okviru projekta je bilo z zelenimi in digitalnimi vsebinami preoblikovanih 64 učnih enot, od tega 31 z vključitvijo digitalnih in 33 z vključitvijo zelenih vsebin. Pilotna izvedba preoblikovanih učnih enot, ki nudijo odlično priložnost za pridobivanje in razvijanje ključnih kompetenc za trajnostni razvoj in način življenja, se je pričela v študijskem letu 2024/25. Ena izmed teh je tudi učna enota Psihologija komuniciranja trajnostnosti v turizmu, ki sta jo v zimskem semestru izvajali izr. prof. dr. Maja Turnšek in asist. Katja Kokot (Fakulteta za turizem UM).
- Kako vaša učna enota spodbuja trajnostni razvoj? Katere zelene vsebine so bile vključene v vašo učno enoto?
Osrednji namen posodobitve učne enote »Psihologija komuniciranja v turizmu« v »Psihologija komuniciranja trajnostnosti v turizmu« je bilo preoblikovanje in poglobitev vsebin, ki so bile v prejšnji verziji učne enote vezane na psihologijo prepričevanja in vplivanja, na družbeno odgovorno plat istih kompetenc. Trdno namreč verjamem, da, če bodo študenti razumeli temelje psihologije prepričevanja in vplivanja na primerih trajnostnosti, bodo potem znali to znanje tudi aplicirati tudi v drugih, pogosto manj zahtevnih, primerih trženja.
Pri posodobitvi sem se v veliki meri naslanjala na »GreenComp Evropski okvir kompetenc za trajnostnost«, ki se je izkazal za izredno koristen nabor predlogov za izboljšave. Učni načrt je v skladu z GreenComp priporočili preoblikovan v štiri vsebinske sklope: 1. poosebljanje vrednot trajnostnosti (vrednote trajnostnosti in turisti, pravični prehod in turizem, pravičnost do prihodnjih generacij, mladi turisti in podnebna anksioznost, turizem kot transformativno učenje: učinki turizma v naravi); 2. sprejemanje celovitosti v trajnosti (pomembnost trajnostne ponudbe pri podobi destinacije, trajnostno vedenje turistov in kognitivna disonanca, odzivi turistov na zeleno zavajanje, sistemsko mišljenje za trajnostno vedenje; 3. zamišljanje trajnostnih prihodnosti (ohranjanje in spreminjanje stališč, prepričevanje in poglobljeni premislek glede trajnostnega vedenja v turizmu, vplivanje in trajnostno vedenje turistov: arhitektura odločitev in »dregljaji«, sramotenje letenja proti hvalisanju o potovanju z vlakom; 4. delovanje za trajnostnost (samoučinkovitost in kolektivno delovanje, psihologija kolektivnega delovanja proti free-riders problemu, prepričevanje proti deliberaciji: moč poslušanja in trajnostno vedenje turistov (deep canvasing, deliberativne participativne metode).
- Pri pilotni izvedbi preoblikovane učne enote v študijskem letu 2024/25 ste uporabljali frontalno, individualno in skupinsko delo ter delo v paru. Prosimo, opišite potek učnih oblik s primerom.
Predavanja: Med drugim sem vključevala multimedijske vsebine. Pokazala sem jim, npr. izsek iz znanega dokumentarnega filma »Blue Planet«, ki je služil za spodbujanje razprave o vlogi emocionalnega nagovarjanja k trajnostnemu vedenju in vlogi zgodbarjenja. Študenti so ob tem morali prebrati znanstveni članek o primerjavi učinkovitosti treh različnih tipov nagovarjanja turistov, ki se udeležujejo izletov za opazovanje kitov, k bolj trajnostnemu vedenju.
Individualno delo: Od študentov sem zahtevala, da so sproti brali znanstveno literaturo ali da so si doma ogledali dodatna spletna, javno dostopna predavanja. Od njih sem pričakovala tudi individualno izpolnjene naloge, npr. eseje, oddane na Moodle, reševanje kvizov, npr. »podnebne spremembe in turizem« ter »predvidljivo nerazumni«, sodelovanje v igri vlog: »persone slovenskega turizma« in iskanje primerov aktivnosti »Zelene Ljubljane«. Večina kvizov je potekala v Moodlu.
Na predavanjih so študenti pogosto dobili tudi skupinske izzive, npr. iskanje primerov obrambnih mehanizmov turistov ob netrajnostnem vedenju, iskanje primerov nagrajevanja, kazni in povratnih informacijov ter psiholoških procesov izbora letala proti vlaku.
Skozi projektno delo, ki je potekalo v parih, so se študenti učili sistemskega mišljenja in formuliranje problema, saj so najprej morali izbrati problem v trajnostnosti turizma, na osnovi znanstvene literature opredeliti primerne ukrepe reševanja tega problema in na koncu podati predloge uporabe, kako bi uporabili znanje iz psihologije komuniciranja za to, da bi izbrane deležnike nagovorili k izbranim ukrepom.
- Pri izvedbi ste uporabljali poučevanje z diskusijo ali razpravo, raziskovalno učenje, študijo primera, problemsko in projektno delo. Prosimo, opišite, kateri izmed inovativnih pristopov k poučevanju je po vašem mnenju bil pri izvedbi pedagoškega procesa najbolj učinkovit.
O teh pristopih sem na koncu vključila tudi kratko anketo med študenti in zaključno aktivnost, kjer so v skupini izvajali viharjenje možganov (angl. brainstorming) z namenom poiskati kreativne pristope poučevanja teh vsebin v naslednjem študijskem letu. Najmanj jim je bilo všeč branje znanstvene literature in pisanje esejev.
Ostali pristopi so bili vsi sprejeti pozitivno. Še posebej so jim bile všeč skupinske oblike dela, ki so omogočale kreativnost. Zelo dobro je bila sprejeta uporaba kvizov za preverjanje znanja po zahtevani prebrani literaturi.
Pri seminarskih nalogah smo uporabili problemsko in projektno delo. Ugotovili smo, da bo treba naslednje leto prilagoditi urnik – en mesec časa za individualno delo se ni izkazal za učinkovitega, saj ga študenti niso izkoristili. Da bi jih spodbudili k sprotnemu delu, jim bo treba tedensko dodeljevati manjše naloge. Kljub temu so bile naloge na splošno izredno zanimive, nekatere pa tudi odlično izvedene.
- Za spodbujanje sprotnega študija ste uporabili domače naloge, pisne naloge in intervju. Katere prednosti uporabe teh strategij bi izpostavili? Ali ste prepoznali kakšne priložnosti za izboljšanje?
Vsi ti pristopi so se zelo pozitivno obnesli. Pri učni enoti zahtevam, da predelajo precej literature. S temi pristopi jih skupaj z asistentko poskušava spodbujati k čim bolj sprotnemu delu. Kot že omenjeno, so imeli za seminarsko nalogo en mesec časa, medtem ko so sicer naloge opravljali tedensko, korak za korakom. Ta enomesečni interval se ni izkazal za dobro rešitev – namesto da bi ga izkoristili za poglobljeno delo, so si vzeli premor od obveznosti. Ta način dela bova v prihodnjem letu zagotovo spremenili.
Glede domačih nalog pa so študenti tudi sami podali nekaj zanimivih predlogov. V obvezno branje so prejeli članek o psiholoških prednostih doživetij proti materialnim nagradam in esej, v katerem so morali odgovoriti na vprašanje: »Zakaj in kdaj je bolje podariti doživetje kot materialno darilo? Kako lahko to znanje uporabite v turizmu?«. Kasneje so študentje sporočili, da jim ta naloga ni bila zanimiva, ker je bila v obliki eseja. Njihov predlog za izboljšanje je bil precej kreativen. Predlagali so, naj se naloga preoblikuje v igro vlog, v kateri igrajo prodajalca, ki mora prodati doživetje in prepričati kupce, da je to bolje kot materialno darilo, saj ima več psiholoških prednosti. Naslednje leto bom zagotovo testirala tudi to možnost.
Izr. prof. dr. Maji Turnšek se zahvaljujemo za deljenje izkušenj o izvedbi preoblikovane učne enote.
Podporo pri vključevanju na študenta osredinjenih pristopov sodelujočim na projektu nudijo Pedagoška mreža UM, delovna skupina NOO pilotnega projekta Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela in sodelavke, sodelavci Službe za razvoj in podporo izobraževanju in študiju Oddelka za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru. Na voljo je tudi bogat nabor didaktičnih gradiv na spletni strani didakt.um.si.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.