Delo z nadarjenimi študenti predstavlja svojevrsten izziv, saj je poučevanje nadarjenih študentov lahko zahtevna pedagoška izkušnja, čeprav pogostokrat izpopolnjujoča. Cilj prepoznavanja, spodbujanja in podpiranja razvoja nadarjenih študentov in študentk, je predvsem v tem, da lahko na ta način dosegajo najvišje cilje učenja in samouresničenja ter odgovorno prispevajo k družbenemu razvoju.
Profesorica Mojca Juriševič nam je predstavila, kako se dela z nadarjenimi študenti lotevajo v Centru za raziskovanje in sodbujanje nadarjenosti (CRSN) (odpre se v novem zavihku). Svojevrsten izziv predstavlja že to, kako prepoznati take študente in študentke ter jim ponuditi podporo in pomoč pri razvijanju njihovega potenciala.
Sicer pa v Centru za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti razvijajo, izmenjujejo in povezujejo ideje raziskovalcev in pedagoških delavcev, ki se soočajo s problematiko spodbujanja nadarjenih študentov. Izvajajo različne raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti. Prispevajo k razvoju znanj z različnimi iniciativami, na primer oblikovanjem razvojnih projektov za Univerzo. Potreba po ustanovitvi Centra se je pokazala, ker se je veliko učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev obračalo na njih z raznimi vprašanji glede dodatnih znanj, pojasnil in podpore pri njihovem delu z nadarjenimi posamezniki.
V Centru jim je pomembno sodelovanje in izmenjava dobrih praks. Sodelujejo tako z mednarodnimi institucijami kot tudi Slovenskimi. Interno so začeli v aktivnosti Centra vključevati tudi študente in študentke, ki jih to delo zanima. V namen izboljšanja stanja so v letu 2022 izvedli empirično analizo aktivnosti na področju prepoznavanja in dela z nadarjenimi študenti, ki bo pripomogla k izboljšanju univerzitetnih ukrepov za bolj ciljno usmerjeno spodbujanje nadarjenih študentov v prihodnje.
Pri prepoznavanju nadarjenih študentov se je dobro zavedati, da ne izkazujejo vsi enakih značilnosti, vedenja in navad. Nekaj splošnih značilnosti na katere ste lahko pozorni so: izjemne učne sposobnosti, kreativno mišljenje in reševanje problemov, hitro učenje novih snovi, radovednost in želja po učenju, dober spomin in velika zmožnost pomnjenja informacij, zavzetost, vztrajnost, motiviranost, edinstvena perspektiva, imajo pa lahko tudi izjemne talente na drugih področjih kot so umetnost, glasba, šport. Nadarjeni študenti so zelo heterogena skupina posameznikov, ki so izjemni v primerjavi z večino (ne v primerjavi s povprečjem).
Teoretske razlage, ki so pomembno vplivale na razumevanje nadarjenosti, so prvotno šle v smeri strukturnih razlag fenomena nadarjenosti. Teoretiki so iskali katere so tiste značilnosti, komponente, ki razlikujejo nadarjene od večine vrstnikov (splošna inteligentnost, G faktor inteligentnosti, hitrost procesiranja informacij,…).
V zadnjih letih prevladujejo razvojne teorije nadarjenosti in profesorica nam je s pomočjo sodobnega mega modela razvoja talentov predstavila te teorije, ki fenomen nadarjenosti poizkusijo razlagati tudi skozi razvojno perspektivo. V različnih razvojnih obdobjih posameznik potrebuje različno obravnavo. To bi bilo potrebno upoštevati za vsakega posameznika, ne le za nadarjene. Je pa treba izpostaviti, da zanemarjenje nadarjenih, kljub velikim potencialom, ki ga imajo, privede do stagnacije talenta. Zato je pomembno, da spodbujamo posameznike, ki imajo tovrsten potencial, da se lahko razvije do izjemnosti. Izjemen (nadarjen, talentiran) je tisti posameznik, ki potencial iz otroštva, razvije do te mere, da doseže izjemno raven kompetenc, dosežkov ter posledično strmi k napredku oz. razvoju področja. Model tudi upošteva vlogo profesorjev in mentorjev, ki prilagajajo učni proces takim posameznikom s pomočjo izvajanja individualiziranih in diferenciranih učnih vsebin.
Profesorica nam je predstavila, kaj delamo v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu za obravnavo nadarjenih otrok in mladostnikov. Ukvarjanje z nadarjenimi študenti in študentkami pa v večini ni splošno prepoznano, strukturirano, niti ni sistemsko in finančno podprto.
Tako je ukvarjanje z nadarjenimi v univerzitetnem okolju po večini odvisno od posameznega profesorja ali profesorice in njihove motivacije, volje, interesa ter zagnanosti. Bi pa učinkovita podpora, svetovanje in spodbujanje nadarjenih študentov koristila tako nadarjenim posameznikom, kot tudi družbi kot celoti.