Na Univerzi v Mariboru si prizadevamo ustvarjati vključujoče oz. inkluzivno okolje in se zavedamo, da se študenti in študentke s primanjkljaji srečujejo s posebnimi okoliščinami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo sodelovanje v študijskem procesu. Z ustreznimi prilagoditvami, kjer je to mogoče, lahko študentom omogočimo pridobitev potrebnih znanj in kompetenc ter uspešen zaključek študija. Za vzpostavitev in omogočanje inkluzivnega izobraževalnega okolja ima poleg samorazkritja študentov (potrebno za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami) ključno vlogo tudi usposobljenost pedagoškega kadra, ki razume omejitve različnih skupin študentov s posebnimi potrebami, zna z njimi ustrezno komunicirati in jim omogoči smiselne prilagoditve pedagoškega procesa. Prilagoditve ne pomenijo zniževanje standardov znanj, spretnosti in veščin, ampak nudenje priložnosti, da študent znanje, spretnosti in veščine usvoji in izkaže oz. dokaže na drug način.
V sredo, 15. 2. 2023, smo v okviru usposabljanja za učitelje začetnike spoznali, kdo so študenti s posebnimi potrebami in na kakšen način lahko pridobijo statusa študenta s posebnimi potrebami.
Slika 1: Razlikovanje med statusom študenta s posebnimi potrebami in statusom študenta s posebnim statusom.
Vprašanje, ki si ga pogosto zastavljajo snovalci učnega procesa je, kako lahko pomagate študentkam in študentom pri pridobivanju potrebnih znanj in kompetenc ter uspešnem študiju?
Prilagoditve, ki ustrezajo enemu študentu, ne ustrezajo vsem študentom z istim primanjkljajem. Gre za zelo različne individualne potrebe in smiselne prilagoditve, zato je običajno smiseln pogovor s študentkami in študenti. Priporočamo, da posameznega študenta povabite na govorilno uro, kjer mu prisluhnete, kakšno pomoč oz. katere prilagoditve potrebuje. S tem boste ustvarili varno okolje, kjer vam bo študent lažje zaupal svoje težave. Nikoli takšnega študenta ali študentke ne izpostavljajte pred vrstniki. Po pogovoru presodite, kako lahko želene prilagoditve zagotovite oz. pravočasno ukrepajte, če zaznate, da nekaterih prilagoditev ne morete realizirati.
Slika 2: Prilagoditve,
ki so jih izvajalci izvajali v študijskem letu 2021/22.
V okviru usposabljanja nam je Agnes Kojc, bivša študentka Filozofske fakultete UM, pripravila predstavitev študija s prilagoditvami. Predstavila je njeno zgodbo in izkušnje, ki jih je imela v času študija - pohvalila je zaposlene na Filozofski fakulteti UM, saj v vsem času študija ni imela ene slabe izkušnje s profesorji. Če iz njenega predavanja potegnemo eno stvar, ki bi si jo morali zapomniti, je to stališče, da naj na študente s posebnim statusom gledamo kot na posameznike in ne le kot na osebo s hendikepom. S skupnimi močmi, komunikacijo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo se daleč pride.
Slika 3: Pomembna
je komunikacija med profesorjem in študentom s statusom s posebnimi potrebami.
Za zaključek sta nam strokovni sodelavki Društva študentov invalidov Slovenije (se odpre v novem zavihku) predstavili, na kakšen način lahko vključujemo študente in študentke s posebnimi potrebami v študijski proces.
Slika 4: Načini, na katere lahko prispevate k boljši inkluziji.
Prilagoditve razdelimo na tri skupine: prilagoditve predavanj in vaj, prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja, in prilagoditve v knjižnici.
.png)
Slika 5: Različne prilagoditve predavanj, preverjanja znanja in v knjižnici.
V primeru dodatnih vprašanj glede prilagoditev je za izvajalce pedagoškega procesa na voljo podpora Društva študentov invalidov Slovenije tudi v Pedagoški mreži (MS Teams, Kanal Prilagoditve poučevanja). Na voljo pa so tudi gradiva, ki so objavljena na spletni strani didakt.um.si v Iskalniku gradiv, kategorija Prilagoditve poučevanja (odpre se v novem zavihku).