Prvi korak k spremembam je zagotovo sprememba načina razmišljanja. Ponekod po Evropi že več let obstajajo trajnostne soseske, kjer uporabljajo obnovljive vire energije, naravne materiale, zelene strehe in varčna okna, ter delujejo po sistemu ponovne rabe, permakulture in medgeneracijskega sodelovanja. Prav tako obstajajo ekovasi, v mestih pa premični vrtovi, ki jih najemajo ljudje, ki si želijo vrt. Cilj slednjih ni samo pridelava hrane, ampak tudi druženje in aktivno vključevanje prebivalstva v smeri alternativnega načina življenja.
Kako pa lahko kot posamezniki stopimo na pot samooskrbnega, od sistema neodvisnega življenja?
Ddr. Ana Vovk je ustanovila ekosistemsko samooskrbno posest, ki deluje v okviru Mednarodnega centra za samooskrbo DOLE, na podlagi katerega je predstavila delovanje ekosistemske kmetije in možnosti vključitve samooskrbnih pristopov v življenje posameznikov. Cilj je, da bi v gradnjah uporabljali več lesa in drugih naravnih materialov, ki so izolacijski in imajo toplotno kapaciteto, s čimer varčujemo z energijo (npr. jurta in lesene hiše). Podobno lahko koristimo energijo zemljanke, kjer je poleti hladno, pozimi pa toplo.
Zelo pomemben vidik samooskrbe je pridelava hrane. Slednja je izjemnega pomena za zdravje, saj največ slabega počutja, bolezni, pomanjkanja vitalnosti in energije izhaja iz slabe hrane. Ker je tista, ki jo pridelamo sami, najbolj vitalna, je pomembno, da poznamo pridelovalne sisteme, ki tudi na manjših posestih omogočajo neodvisnost od sistema:
- Visoke grede
- Gomilaste grede
- Grede v škatlah
- Greda pogača
- Peščeni filtri
- Podpobočni sistemi
Ob tem se je potrebno zavedati, da kmetovanje z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pogosto oranje in gojenje monokultur povzroči, da zemlja ne more ostati živa, zato se je potrebno takih pristopom izogibati.
Poleg načina pridelave hrane, pa je dobro vedeti še, katera živila hkrati podpirajo zdravje oziroma imunski sistem, obenem pa so nezahtevna za pridelavo, kar je še posebej pomembno za začetnike:
- Jagodičevje (velja za zdravju najbolj pomembno sadje), še posebej japonske maline in sibirske borovnice, ki so nezahtevne za pridelavo
- Azteška sladka zel (brez kalorij in zelo sladka, zdravilna, deluje antibakterijsko, protivnetno itd.)
- Rožmarin (naravni antioksidant)
- Rdeča bazilika (bolj zdravilna kot zelena bazilika, zelo poveča vitalnost, lahko pa jo gojimo tudi v loncih)
- Boreč (zdravi žalost, lahko ga uporabljamo tudi kot čaj)
- Lovor in sladki pelin (dobra za stres)
Še več uporabnih nasvetov si lahko ogledate na 🌐 videoposnetku (odpira se v novem zavihku) 🌐 Ogled je mogoč ob prijavi z digitalno identiteto UM.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.