Kot je pojasnil prof. dr. Ivajnšič, je prav učinkovito komuniciranje ključnega pomena pri vključevanju javnosti v reševanje vprašanja podnebne krize. Pri tem si lahko pomagamo z naslednjimi koraki za učinkovito komuniciranje, ki vključujejo: uokvirjanje podnebnih sprememb kot skrbi za javno zdravje, soustvarjanje sporočil z občinstvom, izbiranje zaupanja vrednih glasnikov, spodbujanje pripadnosti in opolnomočenja, izkoriščanje družbenega vpliva, čustev, vizualnih vsebin, privlačnih zgodb ter podporo sporočil s statistiko in odpravljanje ovir.
S poudarjanjem takojšnjih koristi za zdravje, vključevanjem občinstva in zaupanja vrednih sporočil zlasti iz lokalnega okolja lahko ustvarimo ozaveščenost in spodbudimo k ukrepanju. S sledenjem napisanim korakom lahko učinkovito sporočamo nujnost in pomen obravnavanja podnebnih sprememb za blaginjo posameznikov in skupnosti.
Kaj se vas bolj dotakne?
Prof. dr. Alja Lipavic Oštir je občinstvo na podlagi praktičnih primerov pozvala k razmišljanju o tem, kaj nas spodbudi k temu, da začnemo razmišljati o posledicah, ki jih ima podnebna kriza za nas kot posameznike in družbo. S primerjanjem splošnih podatkov o podnebni krizi ter informacij z našega lokalnega okolja, smo ugotovili, da se nas slednje veliko bolj dotakne. Prav z aktivacijo naših občutkov, čustev pa lažje prevzamemo iniciativo za reševanje nastale težave, saj smo vanjo bolj vpleteni.
Utrinek
predstavitve o tem, katere informacije o posledicah podnebnih sprememb se nas
bolj dotaknejo.
Zakaj je komuniciranje o podnebni krizi sploh pomembno?
V okviru projekta ZELEN.KOM se zavedajo, da je komuniciranje podnebne krize bistvenega pomena iz več razlogov. Učinkovita komunikacija spodbuja spremembe v vedenju, motivira k trajnostnim praksam ter okoljsko ozaveščenim odločitvam v vsakdanjem življenju. Jasno in prepričljivo sporočanje pomaga razumeti tveganja in posledice podnebnih sprememb, kar povečuje občutek odgovornosti in ukrepanja. Primerna komunikacija vpliva na odločitve podjetij, gospodarskih institucij in politike v smeri trajnosti in odpornosti. Poleg tega ima pomembno vlogo pri mobilizaciji posameznikov in skupnosti, spodbujanju kolektivne odgovornosti ter opolnomočenju ljudi z informacijami in orodji za ukrepanje. Komunikacijska prizadevanja lahko spodbudijo množična gibanja, sodelovanje skupnosti ter skupna prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb.
V
okviru projekta ZELEN.KOM se zavedajo, da je komuniciranje podnebne krize
bistvenega pomena iz več razlogov.
S sodelovanjem različnih strokovnjakov, raziskovalcev in znanstvenikov, pa tudi na podlagi stališč in ravnanj zaposlenih v gospodarstvu, negospodarstvu in študentov z ustreznim ozaveščanjem in izobraževanjem pripomoremo k razumevanju pomena in posledic podnebnih sprememb ter sprejemanju potrebnih ukrepov za preprečevanje podnebne krize, tako v svetu kot tudi v Sloveniji in okolici.
S kom komunicirajo v projektu ZELEN.KOM?
S pomočjo anketnih vprašalnikov in intervjujev so na projektu v sodelovanju kar 10 oddelkov na Filozofski fakulteti UM »sondirali« 841 zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu v vzhodni slovenski regiji ter 632 študentov in študentk Univerze v Mariboru na dvanajstih različnih fakultetah. Pri analizi podatkov zaposlenih so spoznali, da se ljudje podnebnih sprememb zavedajo in so zaskrbljeni, a kljub zavedanju resnosti težave nimajo močnega motiva za spremembo obnašanja. Pri študentih je presenetljivo, da so želje glede vključitev tem podnebne krize v obštudijske ali študijske dejavnosti mešane.
Želje
študentov glede vključitev tem podnebne krize v obštudijske ali študijske
dejavnosti so presenetljivo mešane.
Glede na izvedene intervjuje in ankete bodo pri projektu ZELEN.KOM pripravili izobraževalne module za tri ciljne skupine: gospodarstvo, negospodarstvo ter študente in jih implementirali v letih 2024 in 2025.
Predavanje red. prof. dr. Alje Lipavic Oštir in izr. prof. dr. Danijela Ivajnšič je zagotovo pustilo trajen vtis ter udeležence spodbudilo k refleksiji lastnega vpliva na okolje ter k razmišljanju o konkretnih korakih, ki jih lahko sprejmemo za spremembe v korist okoljske krize.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.