Na predavanju Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave v okviru NOO projekta Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod je red. prof. dr. Martina Bavec predstavila kakovost ekoloških živil v primerjavi s konvencionalnimi ter njihov vpliv na zdravje. Izpostavila je, da hrano pravzaprav velikokrat plačamo s svojim zdravjem, zato je pomembno, da izbiramo kakovostno, ekološko pridelano hrano brez pesticidov.
Način pridelave hrane vpliva na okolje, dobrobit živali, senzorične lastnosti in zunanji videz hrane, prehransko varnost oz. varnost živil. Največji odstotek hrane (kar 70-80% sadja in zelenjave) je pridelane v konceptu konvencionalne oz. industrijske pridelave, ki se je poslužuje kar 88% kmetij na skupno 440.000 ha zemlje. Okolju najbolj prijazna je ekološka pridelava, ki je je najmanj – v Sloveniji so namreč 4.004 ekološke kmetije (od skupno približno 70.000 kmetij). Vprašanje pa je, če bomo s konvencionalnim kmetijstvom lahko zagotovili prehransko varnost, saj je zanj značilna uporaba agrokemikalij, prav tako pa je neprijazno okolju, živalim in ogroža zdravje ljudi.
Pesticidi v hrani še posebej slabo vplivajo na občutljive skupine prebivalcev, kot so nosečnice, doječe matere, otroci, mladostniki ter bolniki in starostniki. Pri otrocih pesticidi vplivajo na razvojno nevrotoksičnost, zmanjšanje IQ-ja, hiperaktivnost, slabšo koordinacijo gibov, depresijo, avtizem, bipolarne motnje itd.
Ostanke fitofarmacevtskih sredstev najpogosteje najdemo v sadju in zelenjavi ter v žitih, najdemo pa jih celo v pitni vodi. Ostanki petih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih najpogosteje najdemo v prehranjevalni verigi v EU, so prepoznani kot rakotvorni, teratogeni, mutageni ali povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema.
Za zdravje je zato ključnega pomena, da v prehrano vključujemo čimveč hrane iz ekološke pridelave. Študije so npr. pokazale, da ima ekološko vzrejeno meso v primerjavi s konvencionalnim 23% večjo vsebnost polinenasičenih maščobnih kislin in 47% večjo vsebnost n-3 polinenasičenih maščobnih kislin, mleko mater, ki so uživale večinoma ekološka živila, je imelo več omega-3 maščobnih kislin in več nenasičenih maščobnih kislin. Raziskava na Švedskem je pokazala tudi, da so imeli ekstrakti iz jagod iz ekološke pridelave boljši učinek na zaviranje rasti celic raka prebavil in raka dojk kot ekstrakti jagod iz konvencionalne pridelave. Raziskava v Franciji pa je pokazala, da imajo potrošniki ekoloških živil tudi bolj zdrav življenjski slog.
Kaj so ekološka živila?
- pridelana brez uporabe GSO
- živilo oz. njegove sestavine niso bile podvržene ionizirajočemu sevanju
- vsebujejo najmanj 95% sestavin kmetijskega izvora
- njihova pridelava/predelava je kontrolirana
- jih spremljajo dokumenti v skladu z Uredbo 848/2018 (CERTIFIKAT)
- Ustrezni logotip
Prav tako ekološka živila v primerjavi s konvencionalnimi ne vsebujejo umetnih sladil, stabilizatorjev, konzervansov, barvil, umetnih arom, gensko spremenjenih sestavin, nimajo ostankov pesticidov (oz. so prisotne le sledi) itd.
Če želite izvedeti več o blagodejnih učinkih ekoloških živil za zdravje, si oglejte videoposnetek predavanja (odpiranje v novem zavihku). Ogled videoposnetka je mogoč ob prijavi z digitalno identiteto.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.