Ekološko kmetovanje je kontrolirano in certificirano na podlagi enotne evropske zakonodaje (uredba 2018/848). V Sloveniji so v kontrolo ekološkega kmetijstva vključene 4.004 kmetije, ki kmetujejo na 11 % obdelovalnih površin. Cilj je, da bi do leta 2027 ta številka narasla na 18 %, na ravni EU do leta 2030 pa 25 %.
Pri ekoloških živilih je zagotovljena popolna sledljivost od njive/hleva do krožnika. V primeru, da se sledljivost prekine, živilo ne more biti označeno kot ekološko. V ekološkem kmetijstvu prav tako veljajo osnovne prepovedi, in sicer:
- Rastlinska pridelava: lahko topna mineralna gnojila, kemično-sintetična sredstva za varstvo rastlin, hidroponska pridelava, razkužena semena, gnojila iz industrijske reje, GSO.
- Reja živali: reja v kletkah, vezana reja, hormoni, GSO, posegi na živalih, reja živali brez kmetijskih površin. Pomembno je, da imajo živali veliko svetlobe, velike hleve, možnost izhoda tudi pozimi.
- Predelava: vsi aditivi, ki so zdravstveno oporečni (sladila, barvila, arome…), ionizirajoče sevanje, GSO.
V Sloveniji sicer pogosto kupujemo ekološka živila, vendar pa je od 7600 gostinskih obratov le 17 obratov vključenih v kontrolo ekoloških živil oziroma ima certifikate za ponudbo EKO živil. Celotno ekološko ponudbo imata le dva obrata. Na slovenskih tleh imamo 228 kmetij, ki so hkrati ekološke in turistične in le dve, ki sta ekološki turistični kmetiji s certificirano eko gastronomijo.
Če želimo, da bi gostinski obrat pridobil oznako EKO/BIO, bi morala biti živila ekološka v celotnem obratu. Restavracije pa lahko v svojo ponudbo vključujejo posamezne sestavine, ki so ekološke, vendar morajo biti te v meniju ustrezno označene.
Temelj odgovornega oziroma trajnostnega turizma je skrb za okolje, zato je vključevanje ekoloških živil izrednega pomena. Ne le, da gre za živila najvišje kakovosti (brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev, GSO, imajo več vitaminov itd.), tudi okoljski odtis pri ekoloških živilih je v primerjavi s konvencionalnimi nižji za 25% do 30%. Tudi ankete, ki so poizvedovale o motivih tujih gostov za obisk Slovenije, kažejo na to, da jih privabi predvsem čudovita narava, zato bi moralo biti njeno ohranjanje tudi v turizmu na prvem mestu.
Če želite izvedeti več o ekoloških živilih v povezavi s turizmom, si oglejte videoposnetek predavanja (odpiranje v novem zavihku). Ogled je možen ob prijavi z digitalno identiteto UM.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.