Na predavanju Podnebni begunci – pozabljene žrtve sveta v okviru NOO projekta Učinkovito izobraževanje za zeleni in digitalni prehod je dr. Majda Naji predstavila zgodbe beguncev, pomembnost globalnega izobraževanja in naraščajočo problematiko begunstva tudi kot posledico podnebnih sprememb.
Dr. Naji je izpostavila, da bi bilo potrebno v šolski sistem vpeljati sistem globalnega izobraževanja (po vzoru Finske), ki vključuje medsebojno povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja globalnega sveta. Kot je povedala, gre za ''vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da gledajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.'' Nato pa so bili poslušatelji povabljeni k razmisleku o možnostih oblikovanja šolskega modela globalnega izobraževanja, ki vključuje tudi problematiko begunstva.
Begunci so ljudje, ki so pobegnili pred vojno, nasiljem, uničenjem naravnega okolja, konfliktom ali preganjanjem in so prestopili mednarodno mejo, da bi našli varnost v drugi državi. Dandanes vedno več ljudi v državah v razvoju trpi zaradi posledic suše in neviht, zaradi česar jim primanjkuje vode in hrane ter drugih osnovnih dobrin, posledično pa so primorani zapustiti svoje domove. Izraz podnebni begunci označuje naraščajoče obsežne migracije, ki so delno posledica takšnih vremenskih nesreč.
Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je letos objavil podatke, da se je število podnebnih beguncev od leta 2010 povečalo na 30 milijonov, pri tem pa so izpostavili, da so podnebne spremembe razlog za pomanjkanje vode in hrane ter težave pri dostopu do naravnih virov.
Pereč problem predstavlja tudi dvig morske gladine. V zadnjih 30 letih se je število ljudi, ki živijo na obalnih območjih z velikim tveganjem dviga morske gladine, povečalo s 160 na 260 milijonov. Tej grožnji so še posebej izpostavljeni v Bangladešu, saj se ocenjuje, da bo do leta 2050 potopljenih 17% države, svoje domove pa bo izgubilo 20 milijonov ljudi. V Sloveniji je tako problematičen npr. Piran.
Dr. Naji je t. i. podnebne begunce označila kot ''pozabljene žrtve podnebnih sprememb'', saj jasna definicija podnebnih beguncev ne obstaja, prav tako pa niso zajeti v Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951, ki varuje ljudi, ki jih preganjajo zaradi rase, vere ali drugih razlogov. Poudarila je, da je potrebno ustvariti mednarodni mehanizem za njihovo zaščito.
Več o podnebnih beguncih pa lahko izveste ob ogledu videoposnetka (odpre v novem zavihku). Ogled je možen ob prijavi z digitalno identiteto UM.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.