V torek, 19. 9. 2023, nam je predavala dr. Jerneja Terčon, profesorica defektologije, ki je tudi sama nevrorazlična in vzgaja dva otroka s potrjeno diagnozo avtizma. Njena raziskovalna pot nevrorazličnosti se je začela na področju razvojne motnje koordinacije oz. dispraksije, v zadnjih 6 letih pa se ukvarja predvsem z avtizmom. Je članica izvršnega odbora Mednarodnega združenja raziskovalcev razvojne motnje koordinacije in kot predstavnica avtistične skupnosti sodeluje v projektu Aims-2-Trials (odpre v novem zavihku) pod okriljem Univerze v Cambridgu, kjer deluje v različnih raziskovalnih delovnih skupinah (etika raziskovanja in nadzor nad podatki, avtistična izgorelost, sodelovalno raziskovanje avtizma, umetnost in znanost avtizma). Je velika zagovornica teorije nevrorazličnosti in reševanja problema dvojne empatije, kar uveljavlja tudi preko vodenja društva Izjemen.si, društva za pomoč in podporo nevrorazličnim, njihovim družinam in širšemu okolju.
Na predavanju smo se seznanili s pojmom in teorijo o nevrorazličnosti. Izraz nevrorazličnost se nanaša na različne načine, kako se lahko nevronska aktivnost in možganska funkcija razlikujejo med posameznicami, posamezniki. Gre za koncept, ki poudarja, da so možgani vsake posameznice, posameznika edinstveni, kar se odraža v njihovem načinu razmišljanja, zaznavanju in obnašanju.
Nevrorazličnost vključuje različne nevropsihološke lastnosti in značilnosti posameznic, posameznikov, vključno s spektrom nevrorazvojnih motenj, kot so avtizem, disleksija, ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) in druge. Namesto da bi se osredotočali na negativne vidike ali ovire, povezane z določenimi nevropsihološkimi značilnostmi, koncept nevrorazličnosti poudarja pozitivne vidike, močna področja posameznic, posameznikov in možnosti, ki jih lahko prinašajo različne možganske funkcije.
Nevrorazličnost promovira idejo, da so različne možganske značilnosti lahko vir ustvarjalnosti, inovacij in raznolikosti v družbi ter da je pomembno spoštovati in vključevati ljudi z različnimi nevropsihološkimi značilnostmi v vse vidike življenja - izobraževanje, zaposlovanje in družbeno okolje.
Sodelovalno raziskovanje je pristop k znanstvenem raziskovanju, pri katerem raziskovalke, raziskovalci sodelujejo s širšo skupnostjo, vključno s ciljnimi subjekti, interesnimi skupinami, organizacijami ali posameznicami, posamezniki, ki so neposredno povezani z obravnavanim problemom ali raziskovalno temo. Namen tega pristopa je pridobiti globlje razumevanje, boljšo analizo in bolj uporabne rezultate raziskav tako, da se vključi perspektive in znanje različnih deležnikov.
Sodelovalno raziskovanje se pogosto uporablja na področjih, kot so javno zdravje, okolje, izobraževanje, družbene vede in druge, kjer so družbeni in praktični vidiki raziskovalnih tem ključnega pomena. Ta pristop k raziskovanju omogoča bolj celovit in vključujoč pristop k reševanju zapletenih problemov.
Izraz "problem dvojne empatije" pojasnjuje izzive in odzive pri interagiranju nevrorazličnih oseb (npr. osebe z avtizmom ali ADHD) in nevrotipičnih osebeb (tistih brez teh razlik) pri razumevanju drug drugega.
Za nevrotipične se lahko dvojna empatija kaže kot izziv pri razumevanju, kako se počutijo in mislijo avtisti, ter pri prilagajanju svojega vedenja in komunikacije, da bi bili bolj občutljivi do njihovih potreb. To lahko privede do nesporazumov, neprimernega vedenja ali pomanjkanja podpore za nevrorazlične posameznice, posameznike.
Na drugi strani lahko navrorazlične posameznice, posamezniki, ki se soočajo s problemom dvojne empatije, težko razumejo in interpretirajo čustvene odzive in socialne signale nevrotipičnih ljudi. To lahko privede do izzivov pri vzpostavljanju medosebnih odnosov, razumevanju neverbalne komunikacije in prilagajanju družbenim normam.
Razumevanje problema dvojne empatije je pomembno za spodbujanje boljšega medsebojnega razumevanja in inkluzije v družbi. Zaželeno je, da vsi razvijamo veščine empatije, strpnosti in prilagajanja, da bi ustvarili bolj vključujoče okolje za vse posameznice, posameznike, ne glede na njihove nevrološke značilnosti.
Več koristnih informacij in povezav do podpore za pedagoški kader UM: