V četrtek, 25. 1. 2024, smo na usposabljanju z naslovom Znakovni jezik in sluh prisluhnili Matjažu Juhartu, konferenčnemu in sodnemu tolmaču za slovenski znakovni jezik, sekretarju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
(odpiranje v novem zavihku), ki nam je predstavil osnove komuniciranja z gluhimi in naglušnimi. Predstavil nam je značilnosti slovenskega znakovnega jezika in nam približal posebnosti oseb z izgubo sluha.
Kaj predstavlja znakovni jezik? Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ (odpiranje
v novem zavihku)) ga opredeljuje kot vizualno-znakovni sistem s specifično postavitvijo, lego, usmerjenostjo, ter gibom rok in prstov, vključno z mimiko obraza.
Kako se osebe soočajo z izgubo sluha? Izguba sluha ne bi smela več biti tabu, vendar pa statistika kaže drugače, saj se le malo število oseb z določeno stopnjo izgube sluha odloča za slušni aparat.
Predavatelj Matjaž Juhart nas je presenetil z izjavo, da ima vsak od nas že vgrajen občutek za znakovni jezik in poznavanje okoli 500 kretenj, tudi če ne vemo točno, kaj pomenijo. Prav zaradi tega lahko učenje znakovnega jezika poteka zelo hitro, vendar pa če ga ne aktivno uporabljamo, se ga lahko prav tako hitro pozabi.
Za gluhe predstavlja znakovni jezik način sporazumevanja in le ta način komuniciranja jim omogoča optimalni razvoj. Zelo velik preskok so dosegli letos, ko je Ministrstvo za šolstvo predlagalo spremenitev zakona, kjer bodo predlagali umestitev slovenskega znakovnega jezika kot predmet v sistem predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Gluhe osebe imajo tako možnost, da se bodo lahko učili jezika in jim s tem omogočili optimalen razvoj.
Zanimivost: Kultura zelo vpliva na razvoj znakovnega jezika in zato ima vsaka država svoj znakovni jezik, razlike so vidne celo znotraj iste države.
Razlikujemo med različnimi skupinami oseb z izgubo sluha. Ena skupina oseb so gluhe osebe. Druga skupina so naglušni. Tretja skupina so osebe s polžjim vsadkom. Četrta skupina so osebe s tinitusom. Pri tej skupini je treba izpostaviti, da to ni izguba skuha, vendar je vseeno zelo moteč pojav, ki je lahko občasen ali stalen. Osebe doživljajo šumenje, piskanje in bobnenje v ušesih, to se lahko pojavi zaradi slušnih dražljajev ali stresa. Peta skupina so osebe z gluhoslepoto, pri katerih razlikujemo 4 podskupine:
- osebe, ki malo slišijo in malo vidijo;
- osebe, ki malo slišijo in nič ne vidijo;
- osebe, ki nič ne slišijo in malo vidijo;
- osebe, ki nič ne slišijo in nič ne vidijo.
Zapomniti si velja, da oseba, ki ima bilo katero okvaro sluha, nikoli ne ve, ali je vse slišala, in kar je pomembnejše, nikoli ne ve, ali je razumela vse, kar je slišala. Zato je zelo pomembno, da osebam z izgubo sluha za potrebe komunikacije zagotovimo tih, umirjen prostor, frontalni pogled na obraz in usta ter prilagodimo hitrost govora.
Pri osebah z izgubo sluha je nenehno prisoten strah, da ne bodo nečesa slišali, npr. joka otroka, v primeru požara zvonjenja ali trkanja na vrata, ipd. V primeru, da se zbudijo v poplavi, in so sami, kako se bodo lahko sporazumeli z gasilci. Vedno so odvisni od nekoga drugega za tovrstno komunikacijo.
V primeru, da bi se radi naučili osnov slovenskega znakovnega jezika si lahko pogledate na spletnih straneh Centra za sluh in govor Maribor (odpiranje v novem zavihku), Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor (odpiranje v novem zavihku) in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (odpiranje v novem zavihku).
Videoposnetek delavnice bo, po podnaslovitvi, na voljo na YouTube kanalu MojaUM (odpiranje v novem zavihku). Vabljeni k naročanju na kanal, da boste na tekočem z objavami.