1. Pri preoblikovanju učne enote ste uporabili frontalno in skupinsko učno obliko ter nekaj novih pristopov in metod, ki jih pred tem niste uporabljali (sodelovalno, raziskovalno učenje ter projektno delo). Katere prednosti in spremembe pri svojem delu bi izpostavili?
Največjo spremembo sem opazil pri uvedbi sodelovalnega in raziskovalnega učenja. Prednosti teh pristopov so v večji angažiranosti študentov in boljši povezavi teorije s prakso. Na primer uporaba platform, kot so Moodle, Mentimeter in Microsoft Forms je omogočila študentom takojšnjo povratno informacijo in sodelovanje v realnem času. Pri raziskovalnem učenju so študenti preučevali primere uporabe umetne inteligence in njene etične vidike, kar je poglobilo njihovo razumevanje in spodbujalo kritično razmišljanje. Dober primer je tudi uporaba Harvardovega tečaja CS50 (odpre v novem zavihku), ki študentom ponudi vpogled, kako enako snov predavajo na eni izmed najelitnejših univerz in jih s tem motivira za dodatno in bolj poglobljeno učenje.
2. Katere zelene in digitalne kompetence so razvijali študenti in na kakšen način ste jih pri tem spodbujali?
Študenti so v okviru preoblikovane učne enote razvijali digitalne kompetence, kot so informacijska pismenost, komuniciranje, sodelovanje, izdelovanje digitalnih vsebin, varnost ter reševanje problemov v digitalnih okoljih. Omenjena učna enota je v skoraj vseh aspektih povezana z vsebinami, na katere se nanaša NOO pilotni projekt. Študenti so tako ocenjevali svoje digitalne kompetence z vprašalnikom The Digital Competence Wheel (odpre v novem zavihku) na začetku in ob koncu izvajanja učne enote, kar jim je omogočilo spremljanje napredka. Na področju zelenega prehoda so bile v učno enoto vključene vsebine o odgovorni uporabi tehnologije in etiki umetne inteligence, kjer smo s študenti razpravljali o vplivu tehnologije na okolje in družbo. Hkrati smo se ustavili tudi pri različnih tehnologijah in njihovi porabi energije. Študenti so običajno začudeni, koliko energije porabljajo nove tehnologije, kot so npr. kriptovalute ali umetna inteligenca. S tem tudi študenti razumejo, da bomo za vedno večje kapacitete v prihodnje potrebovali vedno več energije, in le ta bo morala biti pridobljena iz obnovljivih virov za uspešen zeleni prehod.
3. Katere načine za spodbujanje sprotnega študija ste uporabili? Kakšne prednosti ali pomanjkljivosti ste opazili pri uporabi določenih načinov (npr. pri kvizih, domačih nalogah, študiji primera)?
Za spodbujanje sprotnega študija sem uporabljal kvize na platformi Mentimeter, domače naloge in študije primerov. Prednosti kvizov so v takojšnji povratni informaciji in takojšnji in večji angažiranosti študentov. Vsako leto izvedemo tudi primerjavo povprečne ocene digitalnih kompetenc po Okvirju digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.2 (odpre v novem zavihku)), pri čemer lahko študenti primerjajo svoje rezultate s povprečjem in s kolegi iz preteklih let. Študentom dajeta tako višja kakor tudi nižja ocena od povprečja motivacijo, saj si tisti z nižjo oceno želijo svoje kompetence izboljšati, tisti z višjo oceno pa jim pozitivna motivacija doda še dodaten zagon za boljši uspeh. Domače naloge so del učne enote že od prej in omogočajo praktično in poglobljeno razumevanje snovi, vendar zagotovo zahtevajo več časa za pripravo s strani študentov, kakor tudi ocenjevanje s strani profesorja oz. asistenta. Študije primerov so bile zelo učinkovite za povezovanje teorije s prakso, vendar je tukaj predpogoj sprotno delo študentov in poznavanje teorije, kar lahko predstavlja težavo za tiste študente z nekoliko manj motivacije.
4. Katere metode in pristope ste uporabili za doseganje vertikalne povezanosti med vsebinami predavanj, ki se pojavijo v višjih letnikih?
Za doseganje vertikalne povezanosti sem uporabljal nestrukturirane, moderirane in strukturirane diskusije, kar je omogočilo bolj celovito razumevanje gradiva. S povezovanjem teoretičnih vsebin s praktičnim delom preko literature in ocenjevanjem znanja z vprašalnikom The Digital Competence Wheel so študenti lahko sledili napredku in prilagajali poudarek učenja glede na svoje potrebe. Poleg tega sem v okviru učne enote vzpostavil tudi smiselno povezavo med vsebinami predavanj, ki se pojavijo v višjih letnikih. Inženirsko delo je danes neločljivo povezano z digitalnimi (računalniškimi) tehnologijami in orodji, kar skozi praktične primere iz inženirske stroke tudi prikažemo na predavanjih in vajah. Težo temu dodajo tudi predavanja o digitalizaciji podjetij in njihova dodana vrednost na tržišču na osnovi uspešne integracije digitalnih kompetenc.
5. Več kot 80% vaših študentov je uspešno opravilo vse obveznosti pri preoblikovani učni enoti. Katere pristope in metode boste obdržali za prihodnje izvedbe? Kakšne izboljšave načrtujete v drugi pilotni izvedbi?
Obdržal bom sodelovalne metode, kot so uporaba Moodla, Mentimeterja in Microsoft Formsa, redno pa bom dodajal tudi vsebine o novih tehnologijah s poudarkom na zelenem prehodu. Nadaljeval bom tudi s promoviranjem dodatnih vsebin, kot npr. tečaja CS50 in oceno digitalnih kompetenc. V drugi pilotni izvedbi načrtujem izboljšave v smeri večje personalizacije učnega procesa, kar pomeni, da bom študentom omogočil še dodatne vsebine glede na lasten interes in glede na lastne rezultate ocene digitalnih kompetenc. V predavanja bom vključil bolj interaktivne vsebine, kakor tudi praktične (vertikalno povezane) naloge v okviru vaj, ki bodo študente še bolj aktivno vključile v učenje in pridobivanje digitalnih in zelenih kompetenc.
Podporo pri vključevanju na študenta osredinjenih pristopov sodelujočim na projektu nudijo Pedagoška mreža UM (odpre v novem zavihku), delovna skupina NOO pilotnega projekta Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela in sodelavke, sodelavci Službe za razvoj in podporo izobraževanju in študiju (odpre v novem zavihku) Oddelka za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru. Na voljo je tudi bogat nabor didaktičnih gradiv na spletni strani didakt.um.si (odpre v novem zavihku).
Vir fotografije: Arhiv IPD CAD LAB.