1. V prvi pilotni izvedbi preoblikovanja učnih enot ste uvedli problemsko delo in obrnjeno učenje, ki ju pred sodelovanjem v projektu niste izvajali. Katere prednosti teh pristopov bi želeli izpostaviti?
Nova pristopa sem izvedla pri dveh matematičnih predmetih, in sicer Matematična analiza in Linearna algebra, ki ju poučujem na Fakulteti za strojništvo UM. Pri problemskem delu je treba problem najprej umestiti v ustrezno širše in nato ožje matematično področje, ugotoviti, katera znanja že imamo, katera moramo še pridobiti, poiskati ustrezno literaturo, izluščiti specifična znanja, ki bodo neposredno potrebna pri reševanju problema, razdeliti reševanje celotne naloge na manjše dele, pridobljene delne rešitve pa na koncu povezati v celoto. Kompletna izvedba je za študente miselno kar precej naporna, se pa na poti do cilja sprehodijo po različnih vsebinah, ki jih utrdijo, hkrati pridobivajo nova znanja, spretnosti, veščine. V okviru predavanj so študenti reševali optimizacijski problem s področja funkcij več neodvisnih spremenljivk, ki je bil povezan z vsakdanjim življenjem: potrebno je bilo določiti dimenzije škatle v obliki kvadra z največjo prostornino in pri tem upoštevati zahteve dostavne službe, ki pakete (škatle) razvaža. Študenti so ob iskanju rešitve problema spoznali osnove ekstremov funkcij več neodvisnih spremenljivk. Ker je reševanje problema potekalo v okviru predavanj (dve šolski uri), so bili časovno omejeni in so morali za usvojitev potrebnega novega znanja izkazati kar nekaj spretnosti in iznajdljivosti pri iskanju ustrezne literature (spletna učilnica Moodle, različni viri na spletu, uporaba umetne inteligence) in pri uporabi pridobljenega znanja ob reševanju naloge.
Pri obrnjenem učenju je v primerjavi s frontalnim načinom poučevanja prav tako izpostavljeno samostojno delo študentov in v veliki meri njihova odgovornost, da bodo usvojili posamezne vsebine. Kot prednost bi izpostavila tudi način dela, pri katerem pridejo študenti na predavanja pripravljeni, torej že poznajo vsebine, ki so predvidene za obravnavo. Povratno informacijo o svojem znanju lahko dobijo študenti že pred predavanji – na primer z reševanjem kviza, ki vsebuje različna vprašanja v zvezi z obravnavano snovjo. Na predavanjih lahko pridobijo odgovore na vprašanja, ki so se jim zdela zahtevnejša, ali nanje niso znali odgovoriti. Ko so teoretične vsebine dovolj dobro obdelane, sledi reševanje problemov po skupinah, kar pomeni, da si študenti znotraj skupine pomagajo med seboj, prispevajo različne ideje pri reševanju in tako problem oziroma nalogo hitreje rešijo. Prav tako sami določajo dinamiko reševanja nalog.
2. Kateri načini za spodbujanje sprotnega študija so najbolj prispevali h kakovostnejši izvedbi pedagoškega procesa v primerjavi s preteklimi izvedbami in katere boste uporabili tudi v drugi pilotni izvedbi?
Za študente sem ob koncu vsakega obravnavanega poglavja pripravila vprašanja za utrjevanje in jih objavila na Moodlu UM. Delno smo na vprašanja odgovorili na predavanjih. Študenti so imeli nekaj časa za razmislek o posameznem odgovoru, lahko so se tudi posvetovali med seboj. Odgovore sem kot izvajalka predavanj nato komentirala. Včasih so se ob tem porodila še dodatna vprašanja s strani študentov. Preostala vprašanja so ostala za samostojno delo, ki pa ni bilo obvezno. Menim, da so študenti v veliki meri odgovarjali na vprašanja in s tem sproti utrjevali snov skozi celoten semester, ne le pred testom ali izpitom. Vpeljana novost je pozitivno vplivala na uspešnost študentov pri teoretičnih testih in teoretičnih izpitih, zato jo bomo vsekakor vključili tudi v drugo pilotno izvedbo.
3. Katere kompetence, ki so jih razvijali študenti, bi želeli izpostaviti?
Izpostavila bi uporabo e-učnega okolja Moodle (podajanje navodil za izvedbo posamezne alternativne oblike poučevanja, reševanje kvizov in anket, dostopnost virov s predavanj), uporabo programa
Wolfram Mathematica (odpre v novem zavihku) in spletne storitve
WolframAlpha (odpre v novem zavihku) (reševanje različnih matematičnih problemov). Z različnimi nameni smo uporabili tudi nekatera orodja umetne inteligence (Copilot, ChatGPT). Slednja smo koristili pri iskanju teoretične podlage za reševanje nalog, za pridobivanje idej za reševanje težjih problemov, za preverjanje pravilnosti rešitev nekaterih nalog. Prav tako smo primerjali različne načine reševanja problemov (rešitev študentov, rešitev, pridobljena z orodjem UI). Pri tem sem študente opozarjala na kritično vrednotenje vseh zapisov, ustvarjenih z UI.
4. Izbrali ste učne pristope, ki spodbujajo in razvijajo višje kognitivne spretnosti študentov. Prosimo, če lahko na konkretnih primerih opišete, kako ste z izbranimi pristopi spodbujali razvoj višjih kognitivnih spretnosti študentov.
Pri odgovoru na prvo vprašanje sem nekoliko podrobneje predstavila dve alternativni obliki poučevanja – problemsko delo in obrnjeno učenje. Pri kompletni izvedbi obeh oblik dela so študenti pridobljena znanja uporabili v novih situacijah (na primer reševanje netipičnih nalog posameznega ožjega matematičnega področja), razčlenjevali so dani problem na manjše dele, iskali povezave med rešitvami delnih problemov, naredili sintezo delnih rešitev v celoto, vrednotili končne ugotovitve, presojali ustreznost rešitev ipd.
5. Kako ste se spopadli z izzivi, na katere ste naleteli pri preoblikovanju in pilotni izvedbi učne enote?
Najprej sem se seznanila s strokovno podporo – z izbranimi didaktičnimi gradivi za preoblikovanje učnih enot, objavljenimi na
spletni strani didakt.um.si, ki so izjemno dobro pripravljena. Pridobljena znanja sem nato povezala z učnimi vsebinami, ki jih sicer obravnavamo pri predmetih Matematična analiza in Linearna algebra. Za samo pripravo preoblikovanih učnih enot sem porabila veliko časa, sicer pa me je to delo veselilo in mi ni predstavljalo večjih težav. Težave, ki so se pojavile pri izvedbi, pa so bile naslednje: zelo malo študentov je rešilo kviz, s katerim bi preverili usvojeno znanje pri obrnjenem učenju pred obravnavo vsebin v predavalnici, velika skupina študentov (okoli 100) na predavanjih in oblika predavalnice, ki onemogoča pristop izvajalke predavanj do vsake skupine študentov.
Pri drugi pilotni izvedbi bom poskusila študente čim bolj motivirati za celostno domače delo pred izvedbo v predavalnici. Predstavila jim bom izkušnje iz prejšnjega študijskega leta: študenti, ki so primerno pristopili k delu pred izvedbo v predavalnici, so bili veliko uspešnejši pri reševanju nalog na predavanjih, prav tako so že usvojili del izpitne snovi in so pred ocenjevanjem znanja na testu oziroma izpitu morali predelati le še zmanjšan obseg učne snovi. Pri problemskem delu sem pri sami izvedbi ugotovila, da je ta pristop poučevanja za študente zelo zahteven. Skušala sem jih usmerjati s podvprašanji, z namigi in usmeritvami. Pri drugi pilotni izvedbi bom študente že na predhodnem predavanju čim bolje pripravila na aktivnosti, ki jih čakajo v okviru problemskega dela. Predstavila jim bom vse korake te aktivnosti in jih pri vsakem opozorila, kaj se jim bo morda zdelo težko, na kaj naj bodo pozorni, kako si lahko razdelijo delo znotraj skupine.
6. Katere metode in pristope ste uporabili za doseganje vertikalne povezanosti med vsebinami predavanj, ki se pojavijo v višjih letnikih?
Matematične vsebine so na naših študijskih programih dobro vertikalno povezane – poznavanje vsebin predmetov prvega letnika je nujno za razumevanje vsebin matematičnih in večine strokovnih predmetov v višjih letnikih. Ob obravnavi posameznega poglavja v prvem letniku študentom na predavanjih večkrat omenim, kje (na katerih matematičnih področjih in pri katerih predmetih) bodo te vsebine potrebne za razumevanje nove snovi v prihodnjih letih. Posebne metode in pristopi za vertikalno povezanost tako niso bili potrebni. V okviru že prej omenjenih alternativnih metod poučevanja pa smo v veliki meri povezovali teorijo z reševanjem nalog, tudi z reševanjem problemov iz kemije, fizike in vsakdanjega življenja. Tako smo na primer računali razpolovni čas radioaktivnega elementa plutonija 239, iskali pH-vrednosti različnih koncentracij oksonijevih ionov, ali določali optimalne dimenzije paketa (že omenjeni primer).
7. Kako ste zadovoljni z izvedbo usposabljanja Projektno, problemsko usmerjeno in timsko delo za izvajalce preoblikovanih učnih enot, ki je potekalo 20. 6. 2024 na FS UM? Katera znanja in spretnosti, ki ste jih pridobili na usposabljanju, boste uporabili v prihodnje?
Izobraževanje je bilo koristno in poučno. Pridobljena znanja bom uporabila pri motiviranju študentov za delo. Prav tako se bom poskusila čim bolj vživeti v njihovo doživljanje pedagoškega procesa v najširšem smislu. Za študente prvih letnikov prehod na višji nivo izobraževanja ni enostaven – spoznajo nove sošolce, nove učitelje, dobijo veliko informacij v zvezi s šolskim delom in z obšolskimi dejavnostmi, pedagoški proces poteka večkrat do večernih ur, tempo podajanja nove snovi je hitrejši kot v srednji šoli, mnogi študirajo izven kraja bivanja. Prav je, da pedagoški delavci svetujemo študentom in jih usmerjamo tudi na področjih, ki niso neposredno v povezavi s predmeti, ki jih poučujemo. Na naši fakulteti imamo že vrsto let vzpostavljen sistem mentorstva in tutorstva, ki študentom pomaga odpraviti različne težave in odgovoriti na mnoga vprašanja s področja študija in obštudijskih aktivnosti.
Doc. dr. Ireni Kosi Ulbl, se zahvaljujemo za deljenje izkušenj o izvedbi preoblikovanih učnih enot.
Podporo pri vključevanju na študenta osredinjenih pristopov sodelujočim na projektu nudijo
Pedagoška mreža UM, delovna skupina NOO projekta Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela in sodelavke, sodelavci
Službe za razvoj in podporo izobraževanju in študiju Oddelka za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru. Na voljo je tudi bogat nabor didaktičnih gradiv na
spletni strani didakt.um.si.
