Skip Navigation LinksNovica

V Zimbabveju ima samo 41 % prebivalcev dostop do električne energije, še manjši delež pa ima dostop do mobilnih omrežij, ki imajo najdražje tarife mobilnih podatkov na celini. Študentske zveze zavračajo predloge vlade in poudarjajo, da se bodo spletnih izobraževanj lahko udeležili samo premožni: »To je primer politik, ki jih izvaja elita za elito.« Nekatere univerze že vedno zaračunavajo enake šolnine za programe, ki bodo potekali na daljavo, kot za programe, ki bodo potekali v predavalnicah.

V Gani je Nacionalna zveza študentov pozvala vlado, da ustavi spletno poučevanje dokler ne bo prišlo do dogovora med študenti in vodstvi univerz. Zveza je pozvala univerze, da v času karantene ne izvajajo izpitov in ocenjevanja. Zahtevajo tudi, da se študentom omogoči brezplačni dostop do spletnih baz in posebne štipendije za nadaljevanje izobraževanja.

Južnoafriški študentski kongres je pozval k nacionalnemu bojkotu spletnega učenja, ker niso zagotovljene enake možnosti dostopa za vse študente. Univerza Witwatersrand skuša študente pripraviti na spletno učenje, zato so omogočili 5000 prenosnikov za izposojo. Prav tako so vsa predavanja posneta in objavljena v učnem e-okolju, da bodo lahko študenti do njih dostopali tudi kasneje. 

Da bi zmanjšali učinek zapiranja šol, je iransko ministrstvo za izobraževanje predstavilo spletno aplikacijo Socialna mreža študentov (Shad), na državni televiziji pa vsakodnevno predvajajo lekcije za različne razrede. Spletna aplikacija še ni aktivirana zaradi težav z zagotavljanjem informacijske varnosti, omogočala pa bo dostop 16 milijonom uporabnikom. Ministrstvo je v sodelovanju s podjetji povečalo hitrost omrežja, pripravili pa so tudi pakete za samostojno učenje in jih dostavili študentom, ki živijo na območjih s slabimi komunikacijskimi storitvami.

Po drugi strani ima le 70 % iranskih družin dostop do interneta, zato bi lahko velik delež študentov prikrajšali  za kakovostno izobraževanje. V manj razvitih regijah nima dostopa do interneta 53 % (od 2,9 milijona) prebivalcev.

Strokovnjaki v Iranu opozarjajo, da ministrstvo z uvajanjem aplikacije Shad in drugih postopkov izvajajo monopol in politiko ohranjanja popolnega nadzora nad izobraževalnim sistemom. 

Nekatere univerze na Japonskem (od tega veliko zasebnih) si prizadevajo za subvencioniranje spletnih predavanj preko nepovratnih sredstev za nakup ustrezne pasovne širine interneta in računalnikov. Prav tako ponujajo posebne štipendije študentom, ki jih je prizadela ekonomska stiska zaradi pandemije (izguba zaposlitve). Štipendije in nepovratna sredstva so relativno majhna (od 260 do 400 evrov na mesec).

Večina institucij ne namerava znižati šolnin. Zagotavljanje enake kakovosti izobraževanja v času pandemije kot pred pandemijo je vprašljiva, saj večina univerz na Japonskem od študentov ni zahtevala uporabe računalnika. Mnoge univerze nimajo nameščenih učnih e-okolij, za učitelje pa izvajajo malo izobraževanj o poučevanju na daljavo. 

 ZDRUŽENO KRALJESTVO

Po ocenah je samo 20 univerz v Združenem kraljestvu, kar je manj kot petina, ustrezno pripravljenih in zmožnih zagotoviti visoko kakovost predavanj na daljavo do začetka novega akademskega leta v septembru 2020. Večina univerz ni ustrezno pripravljena na soočenje z posledicami pandemije.

Univerze se trudijo razširiti študij na daljavo in tako nadoknaditi velike izgube zaradi deset tisočih mednarodnih študentov, ki so preklicali študij zaradi pandemije. Večino univerz bi stalo 11 milijonov evrov, da bi ustvarili pet ali šest novih spletnih diplom na različnih fakultetah. To bi v celotnem sektorju pomenilo več kot 1 milijardo evrov. Če se bo pandemija nadaljevala, bodo izgube še večje.

Univerza v Durhamu je umaknila kontroverzne načrte, da bi zaradi pandemije zagotovila samo spletno diplomo (preko programa Cambridge Education Digital - CED). Študenti in akademiki z univerze so podpisali peticijo, ki nasprotuje načrtom in poudarja, da poučevanje na daljavo ne bi smeli enakovredno zamenjati za poučevanje v živo. 

 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE

Številne univerze (okrog 50 %) so že imele izkušnje spletnega učenja pred pandemijo. Kljub temu je izziv razširiti spletno učenje iz približno 30 % študentov na vse študente. Za tiste brez predhodnih izkušenj je bilo še težje. Dr. Tony Bates je na temo spletnega učenja v ZDA napisal še nekaj prispevkov, do katerih lahko dostopate tukaj in tukaj. 

 KANADA

Tudi v Kanadi so se soočali s težavami pri prehodu na spletno učenje in zaskrbljenostjo glede višine šolnin za učenje na daljavo. Približno 70 % univerz je že imelo izkušnje s spletnimi tečaji. V Kanadi še zmeraj obstajajo neenakosti v dostopu do interneta, zlasti na bolj oddaljenih območjih. Večina študentov ima dostop do računalnika in interneta. To je mnogim učiteljem (tudi brez predhodnih izkušenj) omogočilo, da so hitro usvojili predavanja na daljavo v orodju Zoom. Težave so bile, vendar so takšne rešitve na kratek rok ustrezne. 

Glavni izziv je hitro usvajanje učinkovitega poučevanja na daljavo in podpora tistim učiteljem, ki niso imeli predhodnih izkušenj s spletnim poučevanjem. Izziv bo tudi v začetku novega študijskega leta septembra 2020, še posebej pri velikih uvodnih srečanjih v prvem letniku študijskih programov. Podan je bil predlog za nacionalno strategijo, ki bi zagotavljala skupna spletna uvodna srečanja za prve letnike študijskih programov. Vendar to še zmeraj ne vključuje podpore študentom. Prva lekcija, ki jo poznamo pri spletnem učenju je, da študentje ne potrebujejo le sprotnega preverjanja, ampak tudi prisotnost inštruktorjev in socialno učenje (preko diskusije, forumov itd.). Vprašanje je, kako zagotoviti to v razredih z 200 študenti ali celo več. 

Kanadske univerze morajo evalvirati in premisliti o metodah poučevanja na daljavo v velikih skupinah prvih letnikov. Morda bo potrebno odpovedati vse nebistvene raziskave in zagotoviti sodelovanje vseh visokošolskih učiteljev in sodelavcev, morda celo podiplomskih študentov, za podporo pri poučevanju v velikih razredih.