Skip Navigation LinksNovica

V četrtek, 13. 4. 2023, smo poslušali predavanje v izvedbi Sabine Korošec Zavšek, profesorica defektologije, ki ima več kot 30 let delovnih izkušenj s področja dela z otroki s posebnimi potrebami. Trenutno je  zaposlena v Zavodu – Center za pomoč otrokom in staršem Žalec (odpiranje v novem zavihku)​, nenehno pa se tudi dodano strokovno izobražuje.

Na predavanju smo dobili pregled nad tem, kako se je razvijala mednarodna klasifikacija avtistične razvojne motnje in katere so tipične značilnosti otrok z avtizmom. Te značilnosti se predvsem kažejo v kvalitativnih abnormalnostih v vzajemnih socialnih interakcijah in vzorcih komunikacije ter v utesnjenem, stereotipnem in ponavljajočem se naboru interesov in aktivnosti.

V visokošolskem izobraževanju se izvajalci, izvajalke večinoma srečujejo z osebami, ki imajo Aspergerjev sindrom. To je oblika avtizma, ki je vseživljenjska, in večkrat označena kot milejša oblita avtizma. Posamezniki z Aspergerjevim sindromom imajo največkrat težave s komunikacijo, socialno interakcijo in fleksibilnostjo mišljenja. 

Posebne značilnosti posameznikov z Aspergerjevim sindromov se kažejo predvsem v tem, da so socialno nespretni in izkazujejo zanje značilen vzorec omejenega, ponavljajočega se vedenja. Slabše razumejo čustva in jih tudi težje obvladajo. Nenavadno govorijo, pogovori pogosto tečejo enosmerno in o enakih temah, saj jih večinoma izrazito zanima le določena tema ali predmet. Komuniciranje jim predstavlja svojevrsten izziv, saj ne razumejo sarkazma in raznih gest, pogosto imajo tudi drugačno izrazno mimiko in manj pogosto vzpostavijo očesni stik oz. ga ne ohranjajo. Slabše obvladajo ''small talk'' (neobvezen, nepomemben klepet). So bolj nerodni in lahko so senzorično občutljivi. Radi imajo rutino in se lahko razburijo že ob malih spremembah. 

Zaradi vseh teh značilnosti se soočajo z raznoraznimi izzivi, ki jim dodatno otežujejo pot do samostojnega in kakovostnega življenja. Velika težava je osamljenost, saj jih zaradi drugačnega vedenja vrstniki pogostokrat izločijo. Zaradi osamljenosti, tudi ne razvijajo svojih komunikacijskih veščin in to pogostokrat vodi do socialne anksioznosti.

Posebne izzive imajo tudi na šolskem področju, saj stvari dojemajo drugače. Nekateri posamezniki pišejo počasi ali neberljivo. Pri organizaciji in izvrševanju nalog ter pri časovni razporeditvi potrebujejo dodatne usmeritve in zelo jasna navodila, sami se ne znajdejo najbolje. Velike pomanjkljivosti se kažejo pri učenju abstraktnih pojmov in pravil. Ker večino izobraževalnega procesa poteka v zgodnjih jutranjih urah, jim tudi to predstavlja svojevrsten izziv, saj zjutraj težje funkcionirajo.  

Če imate v izobraževalnem procesu osebo z Aspergerjevim sindromom, lahko to pomeni, da boste morali individualno prilagoditi določene vidike izobraževanja, preverjanja in ocenjevanja znanja.

Najpogostejše prilagoditve, ki jih študentje z Aspergerjevim sindromom potrebujejo so:

• Zmanjšanje obvezne prisotnosti.
• Naknadno opravljanje vaj.
• Opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih rokov.
• Podaljšan čas opravljanja izpitov, možnost krajših vmesnih premorov.
• Možnost zamenjave ustnega izpita v pisni izpit, ali obratno.
• Vnaprejšnje prejemanje študijskega gradiva.
• Individualne prilagoditve, za katere se dogovorite.

Ne osredotočajte se zgolj na težave oseb z Aspergerjevim sindromom, spomnite se tudi njihovih prednosti, kot so svojstven humor, poštenost in iskrenost. Tudi na področju ali področjih, ki jih močno zanimajo, so lahko zelo uspešni in motivirani za učenje in delo.