Dostopnost je pojem, ki se nanaša na to, ali je nekaj ali nek kraj, storitev, izdelek ali informacija na voljo in primerno za uporabo za vse osebe, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Gre za zagotavljanje enakih možnosti in enakopravnega dostopa vsem, ne glede na morebitne omejitve, ki jih imajo posameznice, posamezniki.
Vendar pa kot smo tekom delavnice spoznali, večina oseb ne pozna orodij in virov za uresničevanje dostopnosti, in zato je potrebno osveščanje, ozaveščanje in poučevanje o teh orodjih in o tem, kaj lahko sploh pričakujejo in kakšne pravice imajo invalidi. V Sloveniji je ocenjeno, da kar 30 % oseb potrebuje dostopnost. Sicer tu niso upoštevane zgolj osebe s statusom invalida, temveč tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti, kot so na primer naglušni in slabovidni starejši.
Oblikovane so bile 4 glavne kategorije oseb z različnimi oblikami oviranosti:
- gibalno ovirane osebe,
- slepe in slabovidne osebe,
- gluhe in naglušne osebe,
- osebe s težavami v kognitivnem funkcioniranju.
Največjo skupino predstavljajo osebe s težavami v kognitivnem funkcioniranju, vendar se osebe te skupine redkeje oglašajo.
Vsaka od skupin ima svoje posebne karakteristike in značilnosti. In odvisno od teh značilnosti potrebujejo dodatne pripomočke, podporne naprave za premagovanje ovir s katerimi se srečujejo. Učiteljice, učitelji invalidi predstavljajo posebno skupino in predstavili bomo nekatere ovire s katerimi se lahko srečujejo pri vključitvi v delovno okolje v izobraževalnih ustanovah, okoljih.
Najbolj očitne ovire so fizične. Te ovire je tudi najlažje opaziti oz. videti. Tu se govori o omejeni dostopnosti do učilnic in prostorov v katerih se predava. Večina izobraževalnih ustanov še nima urejenih prilagojenih učilnic za učiteljice, učitelje invalide. Počasi se tudi rešuje problematika gibanja po kampusu, npr. na FERI-ju ni dostopna menza za invalide, saj prostor ne omogoča izgradnje dvigala. Prav tako se premiki počasi dogajajo pri uporabi tehnologije in učnih pripomočkov v samih predavalnicah. V veliki večini primerov so učiteljice, učitelji invalidi odvisni sami od sebe.
Druga vrsta ovir so komunikacijske. Do teh ovir prihaja pogosto, saj lahko prihaja do prevelikega pričakovanja ostalih oseb, ki ne poznajo oviranosti, invalidnosti. Velikokrat imajo učiteljice, učitelji invalidi omejeno sposobnost za verbalno komunikacijo in omejen dostop do komunikacijskih orodji.
Dostopne ovire se kažejo predvsem pri pomanjkanju ustreznih delovnih in učnih gradiv. Učiteljice, učitelji invalidi bi potrebovali tudi prilagojen učni načrt, saj ne morejo vsega predavat. Nekateri se srečujejo z omejenim dostopom do podpore, ali pa ne dobijo dovolj podpore. Pri dostopnih gradivih je potrebno tudi razlikovati med PDF, ki ima besedilo in PDF, ki ima sliko besedila. Bralniki ne znajo brati slike, in če ne shranimo PDF dokumenta ustrezno, potem je tako gradivo neuporabno za slepe.
Sociološke in psihološke ovire se predvsem izražajo s pomanjkanjem empatije, tako s strani kolegic, kolegov kot tudi študentk, študentov. Vsa nesoglasja, nerazumevanja, nesporazume je potrebno takoj razrešiti na nivoju Fakultete, na nivoju Univerze. Prisluhniti je potrebno obema stranema. Najpomembnejše pa je odpravljamo stigmo.
Dodatne ovire pa so na primer birokratske ovire pri pridobivanju potrebne podpore, omejen dostop do financiranja za prilagoditve. Pomanjkanje zakonodajne zaščite in politične podpore.
Pri strategijah za premagovanje ovir lahko upoštevamo priročno skovanko iz angleških besed ALLY (acknowledge, learn, leverage, yield). Upoštevajmo in spoštujmo posameznikove izkušnje in zmožnosti. Učimo se o različnih vrstah oviranosti. Izrabimo svoj vpliv za promocijo dostopnosti in inkluzije. In še zadnja, prepustite besedo osebam z oviranostim, da pomagajo identificirati in odpravljati ovire. Ali kot pravijo, nič o gluhih brez gluhih. Vedno je treba vključiti tudi invalide v razpravo.
Največkrat je za uspeh posameznega invalida zaslužna tudi močna podpora širše družine in mentorstvo.
Pri individualni uspešnosti je tudi pomembno poznavanje zakonodaje. Iz Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila (odpre v novem zavihku) izhaja, da si lahko fizična oseba pridobi tehnični pripomoček in razliko plača država. Moramo pa razlikovati med tehničnimi pripomočki in medicinskimi pripomočki. V prilogi Lista tehničnih pripomočkov (odpre v novem zavihku) so našteti vsi tehnični pripomočki in pogoji, ki jih morate izpolnjevati, če jih želite pridobiti.
Posnetek predavanja bo po podnaslovitvi na voljo na YouTube kanalu MojaUM (odpre v novem zavihku).