Skip Navigation LinksNovica

V okviru NOO projekta Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela želimo v izvajanje treh študijskih programov 1. stopnje vključiti večji delež prožnih metod dela z namenom izboljšanja prehodnosti študentov v višji letnik, spodbujanja k zaključevanju študija v roku ter učinkovite priprave študentov na trg dela ob zaključku študija. V zimskem semestru študijskega leta 2023/24 je potekala pilotna izvedba 11 učnih enot, v poletnem semestru pa poteka za 19 učnih enot.

Katere spremembe s področja pedagoških pristopov ste uvedli?

Preoblikovani sta bili dve učni enoti, Angleščina za turistično s​troko 1 (odpre v novem zavihku) in Angleščina za turistično stroko 3 (odpre v novem zavihku)​, ki se izvajata v zimskem semestru. V izvedbo prve učne enote je bilo vključenih 17, v drugo pa 8 študentov.

Učna enota je bila izpeljana še bolj interaktivno kot sicer, delo v razredu pa je bilo bolj dinamično. Več je bilo skupinskega dela, krajših raziskav in projektov s skupinskimi predstavitvami. V sklopu sodelovalnega učenja in skupinskega dela so študenti, ki sicer prihajajo iz različnih držav, in ne govorijo vsi slovensko, komunicirali v angleščini tako za potrebe organizacije dela kot izvedbe posamezne naloge. Na določeno temo npr. so morali v skupinah po 5 v 30 minutah pripraviti enostavno PPT-predstavitev s 5 do 7 drsnicami, nato pa temo predstaviti in komentirati način svojega dela (delitev nalog). Opažam, da je delo v paru in v skupini za generacijo Z izziv, saj težko komunicirajo, če se ne poznajo med seboj, zato se mi zdijo tovrstne naloge koristne, zlasti za študente turizma, ki morajo v okviru študija pridobiti tudi kompetence, vezane na komunikacijske veščine.

Bi lahko izpostavili, katere metode in pristopi so se izkazali za najučinkovitejše?

Obrnjeno učenje (angl. flipped learning) je na visokošolski stopnji zelo smiselno, saj študentom omogoča možnost, da se na ure vnaprej pripravijo in preučijo tako besedišče kot vsebino. Tako lažje sodelujejo v diskusijah ter se urijo v spretnosti komuniciranja in izražanja stališč v tujem jeziku. Ob vnaprejšnji pripravi se boljše znajdejo v predavalnici, npr. ko za nalogo nenapovedano dobijo preprostejšo študijo primera in jo na koncu predstavijo. Veliko smo razpravljali (diskusije), pisali eseje ter govorili (predstavitve) o perečih temah v turizmu (tudi o vsebinah zelenega prehoda, kot so npr. podnebne spremembe) in širše ter na ta način usvajali angleško strokovno besedišče s tega področja ter vadili slovnico. Uporabila sem tudi sodelovalno in raziskovalno učenje, v okviru katerega so študentje v skupinah po 4–5 raziskovali posamezno temo in pripravljali krajše predstavitve.

Katere zelene in digitalne kompetence so razvijali študenti?

V pilotno izvedbo so bile vključene vsebine zelenega prehoda, zlasti preko diskusij o aktualni problematiki, povezani s podnebnimi spremembami, vodnimi viri, zavrženjem hrane ipd. v povezavi s turizmom. Gre za naslovne teme posameznih srečanj v semestru, v okviru katerih se študentje, poleg tega, da o njih govorijo v angleškem jeziku z ustrezno terminologijo, urijo tudi v kritičnem razmišljanju in reflektirajo o svojih stališčih in vrednotah, povezanih s posamezno temo. Vsak problem poskušam preko vnaprej pripravljenih gradiv predstaviti z več plati, da lahko v predavalnici nato izmenjamo poglede (v tujem jeziku).

V smislu digitalnega prehoda so študentje pri angleščini pridobivali kompetence, povezane z uporabo spletnih jezikovnih virov (slovarji in slovarji kolokacij, prevajalniki, klepetalniki) in formalno korespondenco (življenjepis Europass, spletna prijava za delovno mesto). Učni enoti sta zasnovani tako, da ozaveščata o uporabnosti in pasteh spletnih jezikovnih orodij, kot so strojni prevajalniki (Google Translate) in napredni generativni klepetalniki (ChatGPT). Uporabljali smo jih za pisanje in kot pripravo za govorne nastope, namen pa je bil pokazati študentom, da prvi rezultat teh orodij ni nujno že zadovoljiv, temveč morajo pri njegovem oblikovanju vztrajati in končni rezultat 'piliti' tako dolgo, dokler ne ustreza navodilom. Ozaveščamo jih tudi o (vsebinskih, jezikovnih in slogovnih) napakah, ki se pojavljajo pri uporabi jezikovnih orodij.

Učni enoti sta zasledovali področja Evropskega okvirja kompetenc za trajnostnost (GreenComp), in sicer sta spodbujali razvijanje naslednjih področij za trajnostnost: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanje trajnostne prihodnosti in ukrepanje za trajnostnost. Učni enoti sta zasledovali tudi področja Evropskega okvirja digitalnih kompetenc za državljane (DigComp), in sicer: informacijsko pismenost ter komuniciranje in sodelovanje.

Katere splošne spretnosti so razvijali študenti?

Študenti so pridobili tudi prenosljive spretnosti, in sicer poleg izboljšanih komunikacijskih veščin v tujem jeziku še odgovornost in empatičnost skozi timsko delo, zakonitosti javnega nastopanja, usvojili so sestavine učinkovite PPT-predstavitve, vključno z govorico telesa in formalno korespondenco. Prav tako so pridobili sposobnost reflektirati aktualne problematike, povezane s turizmom (v tujem jeziku), in sintezo znanj, pridobljenih pri preoblikovanih učnih enotah.

Pred. dr. Biljani Božinovski se zahvaljujemo za deljenje izkušenj o izvedbi preoblikovanih učnih enot.

Podporo pri vključevanju na študenta osredinjenih pristopov sodelujočim na projektu nudijo Pedagoška mreža UM, delovna skupina NOO projekta Izkustveni študij z več projektnega, problemsko usmerjenega in timskega dela in sodelavke, sodelavci Službe za razvoj in podporo izobraževanju in študiju Oddelka za izobraževanje in študij Univerze v Mariboru. Na voljo je tudi bogat nabor didaktičnih gradiv na spletni strani didakt.um.si.​

​